Prižgal bom lučko,
ne zato,
ker smo učili se tako.

Prižgal bom lučko,
plamen čist, ki bo trepetal,
kot v vetru list.

Prižgal bom lučko,
v gozdu tam,
da bi nekdo, ne bil več sam.

V petek, 27. 10. 2017, smo se vsi učenci in učiteljice zbrali pri spominski plošči ob naši šoli, kjer smo se spomnili na umrle borce iz 2. svetovne vojne in njihove družine.

V dneh, ki so pred nami, bomo postali pred grobovi naših sorodnikov, prijateljev, znancev…spomnimo pa se tudi na tiste, ki so se zavestno odločili braniti naša tla pred sovražnikom. Zaradi njih imamo danes svojo državo. Državo, ki nam daje svobodo in mir.

Naša odgovornost je, da jo negujemo kot mlado cvetlico, saj je zanjo žal moralo preteči preveč slovenske krvi. Naša odgovornost pa je tudi, da vzdržujemo spomin na tiste, ki so nam jo priborili. Zato le večkrat postojmo pred spomenikom padlim borcem.

V miru jim recimo: HVALA VAM! 

Jasna Zupanc

Share on Facebook