V soboto, 6.10.2018, smo se planinci zbrali ob 9:00 na avtobusni postaji pred tržnico. Kar 46 otrok in 4 mentorice smo se poslovili in pomahali staršem ter se odpeljali proti Gaberniku, kjer nas je avtobusni šofer tudi odložil. Pot smo nadaljevali peš med vinogradi, mimo doma Velikonočnica, do planinskega doma na Boču. Približno 1 uro in 30 minut nam je vzela občasno strma pot, med katero smo si krajšali čas z nabiranjem kostanja, opazovanjem raznih travniških zdravilnih rastlin, rastišča velikonočnice in zanimivostmi, ki smo si jih lahko ogledali na tej poti. Po prihodu smo se udobno namestili, se razdelili po sobah in nadaljevali s kosilom, ki smo si ga po uspešno prehojeni poti, zaslužili.

V popoldanskem času smo si na prostrani planoti blizu planinskega doma ogledali cerkvico sv. Miklavža, ki pa je še posebej zanimiva in posebna, ker ima v notranjosti kar tri oltarje. Sledile so različne športne aktivnosti. Otroci so lahko izbirali med košarko, nogometom, odbojko, preskakovanjem kolebnice, itd. Obiskala nas je gospa Darinka Lorger, dobra poznavalka Boča in njegovih legend, ki je otrokom pripravila prečudovit ambient ter nam prebrala zanimivo zgodbo o vilah. Planinci smo ji navdušeno prisluhnili. Sledila je večerja in po njej nočno pohod s svetilkami, ki so ga otroci že težko pričakovali. Le-ta se je zaključil pri taborniškem ognju, kjer smo si lahko spekli hrenovke. Spekli smo tudi kostanj, ki smo ga nabrali med dopoldanskim vzponom do planinskega doma. Po uspešno pečenih hrenovkah in okusnem kostanju smo se vrnili v dom, kjer smo utrujeni zelo hitro in pridno zaspali.

Že je napočila nedelja, ki se je pričela z zajtrkom v domu. Sledil je vzpon na vrh štajerskega Triglava, (Boč 978 mnv ), ki je strma gora v Krajinskem parku Boč v Bočkem pogorju jugovzhodno nad Poljčanami in predstavlja goro v jugovzhodnem delu Karavank. Pot je bila strma in zaradi nočnega dežja tudi spolzka. Vse do vrha, kjer nas je pričakal razgledni stolp, smo hodili približno dve uri. V bližini stolpa smo imeli malico. Le najpogumnejši planinci so se povzpeli še na 20 m visok razgledni stolp, s katerega se nam odpre lep razgled po večjem delu vzhodne Slovenije. Sledila je vrnitev v dom, kjer smo pred odhodom domov imeli še kosilo. Ob 15. uri smo se z avtobusom vrnili na avtobusno postajo pred tržnico, kjer so planince pričakali težko pričakakujajoči starši.

Mentorice smo zelo ponosne na naše mlade, vztrajne pohodnike.
SREČNO!

Mentorica Tanja Zagajšek

Share on Facebook