Letos smo se planinci zopet odpravili na dvodnevni izlet na štajerski Triglav- BOČ. Na izlet se je odpravilo kar 48 mladih planink in planincev OŠ Franja Malgaja in POŠ Blagovna in 4 mentorice. Prespali smo na Planinskem domu na Boču.

Z avtobusom smo se odpeljali do Kostrivnice, kjer je bilo naše izhodišče. Že pogled na strm hrib, ki se je vzpenjal visoko nad nami, nam je dal vedeti, da nas čaka pravi planinski vzpon. Sprehodili smo se peš mimo starega mlina in pašnikov, kjer smo si malo odpočili in pobrskali po nahrbtnikih, če je v njih kaj okusnega. Po malici smo nadaljevali pot po zložni gozdni poti. Po poti smo nabrali kostanj za večerni piknik. Kar kmalu se je pred nami začel gozd redčiti in prišli smo na obsežne travnike preko katerih smo odšli do Planinskega doma na Boču.

Ko smo po uri in pol hoje prispeli na Planinski dom na Boču smo se nastanili po sobah, kjer smo pregnali prvo utrujenost in pojedli slastno kosilo. Po kosilu so nas čakale igre na igriščih ob domu. Igrali smo košarko, odbojko, gumitvist, ristanc, eni pa so se preizkusili v vlečenju vrvi. Pozno popoldan  nas je obiskal lovec, ki nam je predstavil svoje delo ter zanimivosti živalskega sveta.

Po lepem popoldnevu smo se odpravili na večerjo, kjer nam je kuhar pripravil palačinke. Po večerji pa smo se toplo oblekli, pripravili svetilke in se odpravili na nočni pohod. Med tem časom sta nam učiteljica Gizela in oče naše planinke Veronike pripravila ogenj, kjer si je vsak spekel hrenovko in sladko penico. Ob ognju smo ob zvokih kitare tudi zapeli, zaplesali in se veliko smejali. Ker pa smo na poti nabrali dovolj kostanja smo spekli tudi tega in ga s slastjo pojedli.

Po čudovitem večeru smo si umili zobe, oblekli pižame in se utrujeni podali v postelje, kjer smo še nekaj časa veselo čebljali nato pa utrujeni zaspali.

Naslednji dan smo se zbudili v sončno in vetrovno jutro. Ponovno nas je obiskal lovec. Tokrat smo posebno nalogo. Skupaj z lovcem smo se odpravili do 40 minut hoje oddaljenega krmišča in gozdnim živalim pripravili pravo pojedino.

Ko smo se vrnili na kočo smo pojedli kosilo, pospravili svoje sobice in se z avtobusom vrnili v objem svojih staršev.

Mentorice čestitamo vsem pohodnikom za vztrajno hojo in opravljeno pot.

Nasvidenje do novembra, ko se bomo preizkušali na plezalni steni.

SREČNO!

Share on Facebook